ERASMUS+ Emblaced 2024/26

Sledenje na delovnem mestu na Češkem

Udeleženka mobilnosti, Metka Fortuna, je mobilnost izvedla junija 2024, pri organizaciji gostiteljici Mesto Vamberk, z namenom vzpostavitve sodelovanja med organizacijo pošiljateljico, Čipkarsko šolo Idrija, in organizacijo gostiteljico. Spoznala in obravnavala je dejavnosti, povezane s poučevanjem in promocijo klekljane čipke.

Mobilnost je omogočila primerjalni pogled v različne pristope k ohranjanju in promociji klekljarske tradicije. Udeleženka je s sledenjem aktivnostim mentorja na organizaciji gostiteljici opazila razlike med pristopi. Spoznala je, da se Čipkarska šola Idrija bolj osredotoča na sistematično izvajanje izobraževanj za ohranjanje in prenos znanja klekljanja ter tudi na sodobno produkcijo čipk, organizacija gostiteljica pa manj pozornosti namenja  sistematičnemu prenosu znanja klekljanja in večji poudarek namenja vključevanju širšega kroga deležnikov. Izmenjava izkušenj je prispevala k boljšemu razumevanju raznolikih strategij za varovanje nesnovne kulturne dediščine.

Mentor mobilnosti na strani organizacije gostiteljice je bil Jan Rajzl, župan mesta Vamberk. Z udeleženko mobilnosti sta si izmenjala informacije o možnostih nadaljnjega sodelovanja mesta Vamberk, ne le s Čipkarsko šolo Idrija, temveč tudi s predstavniki lokalne skupnosti, v kateri šola deluje.

Kot rezultat mobilnosti je udeleženka poglobila znanje o kulturnem ozadju klekljarstva kot skupne evropske dediščine, pridobila dodatna spoznanja o tradicionalni in sodobni izdelavi ter promocijo ročno klekljanih čipk v Vamberku ter okrepila razumevanje zgodovinskih povezav med Idrijo in Vamberkom v prejšnjem stoletju. Poleg tega je mobilnost prispevala k razvoju komunikacijskih kompetenc, zlasti pri strokovni rabi tujega jezika (angleščine). Mobilnost je  udeleženki omogočila tudi dragoceno medkulturno izkušnjo z neposrednim spoznavanjem načina življenje v gostujoči državi.

Pridobljena znanja in izkušnje o klekljani čipki v Vamberku na Češkem je udeleženka prenesla v lastno strokovno delo, kar je pripomoglo k obogatitvi izobraževalnih vsebin v Čipkarski šoli Idrija, dvignilo nivo kakovosti učnih procesov ter prispevalo k dolgoročnim ciljem mednarodnega sodelovanja Čipkarske šole Idrija.

 

Povabljeni strokovnjak iz Nemčije

Kot nadaljevanje mednarodnega sodelovanja z Martino Wolter-Kampmann, strokovnjakinjo s področja klekljane čipke iz Nemčije, je gospa Wolter-Kampmann tokrat v projektu sodelovala kot udeleženka mobilnosti povabljeni strokovnjak.

Mobilnost je bila izvedena v marcu 2025, namenjena strokovnemu razvoju učiteljic klekljanja, ki v Čipkarski šoli Idrija izvajajo izobraževanja za odrasle. Tekom izvajanja učne mobilnosti povabljeni strokovnjak, so strokovne delavke v organizaciji gostiteljici od povabljene strokovnjakinje pridobile veščine izdelovanja klekljane čipke s kovinsko nitjo. Hkrati pa so strokovne delavke Čipkarske šole Idrija usposabljale vabljeno strokovnjakinjo v klekljanju idrijske čipke. Ob zaključku mobilnosti so strokovne delavke Čipkarske šole Idrija samostojno klekljale čipko z uporabo kovinske niti, gostujoča strokovnjakinja pa je samostojno klekljala pravokotne in koničaste vogale v tehniki idrijskega risa in luknjice v risu. Program učne mobilnosti je vključeval tudi ogled stalne razstave idrijskih čipk v Mestnem muzeju Idrija in ekskurzijo na Bled.

Izvedena mobilnost je imela pozitiven vpliv na Čipkarsko šolo Idrija, saj je vzpodbudila razvoj strokovnega sodelovanja, krepitev strokovnih kompetenc pri zaposlenih ter sistematično uvajanje izboljšav v andragoško prakso.

 

Skupinska mobilnost učečih se odraslih v Italiji

V okviru projekta Emblaced, Erasmus+ in v organizaciji Čipkarske šole Idrija je od 3. do 7. maja 2025 potekala skupinska učna mobilnost 12 odraslih učečih se oseb, ki se izobražujejo v programu Čipkarske šole za odrasle. Spremljale so jih zaposlene na Čipkarski šoli Idrija: Jožica Klanjšček, Sonja Bogataj, Meta Gregorač in Katarina Mlakar.

Zaposlene iz Čipkarske šole Idrija so se v mesecu februarju  2025, v okviru projekta mobilnosti Erasmus+, odpravile na pripravljalni obisk v Isernio, mesto v južnoitalijanski regiji Molise. Navezale so stike z »Associazione Il Merletto di Isernia, L’Arte nelle Mani”, združenjem, ki je ponovno obudilo klekljanje med pandemijo covida-19. Svojo pot so nadaljevale v  mesto Offida, ki leži v regiji Marche in velja za eno najlepših mestec v Italiji in se tam povezali z združenjem klekljaric in muzejem čipk »Associazione il Merletto di Offida». Pripravljalnemu obisku je sledilo srečanje na daljavo, prek aplikacije Zoom. Udeleženke skupinske mobilnosti, spremljevalna ekipa in klekljarice iz Isernie, so na izvedenem srečanju na daljavo krepile digitalne in jezikovne kompetence v angleškem in italijanskem jeziku.

Na skupinsko učno mobilnost so se v soboto, 3. 5. 2025, v jutranjih urah odpravile z manjšim avtobusom (zeleno potovanje), ki je omogočal več povezovanja med udeleženkami. Med dolgo potjo so lahko opazovali razgibano Jadransko obalo na eni strani in travnike ter vinograde na drugi strani.

Mesto Isernia je bilo prvič omenjeno okoli leta 295 p. n. št. V mesto so umetnost izdelovanja klekljane čipke prinesle španske nune v 16. stoletju. V začetku 20. stoletja pa je bila ustanovljena Kraljeva šola za umetnost, kjer so leta 1922 uvedli ženski oddelek za predelavo klekljanje čipke, ki je omogočal izobraževanje. Združenje »Čipka Isernie, umetnost v rokah« je bilo ustanovljeno leta 2021 in združuje 300 članov, starosti od 7 do 94 let. Klekljarice so v času pandemije covid-19 izdelale ogromno sestavljeno čipko »drevo sreče«, ki simbolizira upanje in povezanost. Danes združenje deluje dobrodelno in neprofitno, z namenom, da svoje znanje prenese na nove generacije. Z močno podporo lokalne skupnosti, lokalne oblasti in župana imajo v mestu 7 manjših trgovin, ki so v celoti namenjene čipkam.

V mestnem muzeju spomina in zgodovine so si udeleženke mobilnosti ogledale razstavo posvečeno ameriškemu bombardiranju leta 1943. Razstavljene so uniforme različnih vojsk, ki so se borile blizu Gustavove linije, osebni predmeti vojakov, njihovo orožje in tisto, kar je ostalo od velikanskih bomb. Del muzeja predstavlja potovanje v zgodovinsko umetnost klekljane čipke. Razstavljeni so pripomočki od blazine do klekljev, izdelanih iz bezgovega lesa. Isernijska tradicionalna tračna čipka je prisotna v obrobah za hišni tekstil. Sodobnejši primerki pa so del oblačil, čevljev in nakita. V mestu so si ogledaei tudi muzej »Museo Arheologico di Santa Maria delle Monache«, ki se nahaja v prostorih nekdanjega samostana; katedralo San Pietro, pod katero so arheološka najdišča iz časa Rimljanov in simbol mesta, fontano Fraterna iz 13. stoletja. Nekaj kilometrov stran so obiskale bazilika Basilica of Saint Mary of Sorrow ‘Minore’.

Udeleženke skupinske učne mobilnosti so bile povabljene v prostore mestne hiše, kjer jih je gostoljubno sprejel župan, Piero Castrataro, predsednica združenja Carmela Iavarone in klekljarice. Udeleženke mobilnosti iz Čipkarske šole Idrija so od župana prejele vzorčke isernijske čipke, domačinkam pa je župan predal vzorce iz Čipkarske šole Idrije. Gospa Carmela je v kratkem govoru poudarila, da je ponosna na domačo čipko in izrazila pomembnost povezovanja. Sledilo je skupinsko klekljanje, ki je bilo medijsko precej odmevno. V klekljaricah je vzbujal duh medkulturnega povezovanja ter zavedanje lastne in tuje kulture.

Pot so nadaljevale v klekljarsko središče Offido, ki se nahaja v zaledju regije Marche. Prva omemba mesta je iz leta 578, najstarejše najdene grobnice pa so iz 7. – 5. st. p. n. št. Najstarejša znana čipka iz Offide sega v 14. stoletje in krasi obleke, ki so jih ohranili menihi iz Monteprandoneja. Leta 1615 so našli kopijo zaobljube, ki je bila ovita s »pizzi« (čipko). V 16. stoletju so za razvoj čipkarstva poskrbele nune benediktinke, ki so se naselile v samostan. Leta 1821 je bila ustanovljena šola za čipkarje, ki se je posvetila poučevanju umetnosti. Še danes se umetnost klekljane čipke prenaša z matere na hčer. Na ozkih ulicah se opazi prisotnost čipke v obliki klekljanih zaves, obrobljenih hišnih številk z motivom čipke.

V  Offidi so obiskale prostore združenja “Il Merletto di Offida”,  ki je bilo ustanovljeno leta 2011 in skrbi za promocijo in izboljšanje umetnosti in tehnike klekljane čipke, značilne za mesto. Združenje deluje neprofitno in deluje na področjih kulture in solidarnosti. Srečale so se s klekljaricami, ki so predstavile čipke. V preteklih letih je združenje sodelovalo na številnih razstavah in sejmih, posvečenih starodavni umetnosti čipke, državnih tekmovanjih in vseh pobudah, namenjenih izboljšanju kvalitete čipk. Leta 2019 je skupaj z vsemi predstavniki italijanske mreže čipk podpisalo soglasje, s katerim je predstavila uradno kandidaturo za vpis v UNESCO Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva.

V muzeju klekljane čipke, ki se nahaja v palači «De Castellotti-Pagnanelli« iz leta 1700 in razstavlja lokalno klekljano čipko iz zasebnih zbirk so na ogled razstavljene tradicionalne tračne čipke, ki so del hišnega tekstila, zahtevne stavljenje čipke visoke kvalitete in čipke za bogoslužje ter oblačila za posebne priložnosti; pahljače, rokavice, čevlji … Najdragocenejši kos je obleka, ki jo je nosila Naomi Campbell na modni reviji leta 1997 v Londonu.

Na poti domov so se udeleženke mobilnosti ustavile v znanem romarskem središču Loreto, ki je znano po baziliki iz 15. stoletja.

V skupinsko učno mobilnost so bile vključene osebe z manj priložnostmi, kar je vplivalo na krepitev razumevanje različnosti v družbi. Udeleženke mobilnosti so pridobile nova znanja z uporabo mobilnih aplikacij,  nadgradile so osebne in strokovne kompetence z uporabo tujega jezika. Navezale so stike  z tujimi združenji s katerimi načrtujemo sodelovanje v prihodnosti. Spoznavale so kulturne ter kulinarične raznolikosti regije in poglobili poznavanje dediščine čipkarstva v enotnem evropskem prostoru.

 

Rezultat skupinske učne mobilnosti je tudi video razglednica, do katere  lahko dostopate tukaj:

 

 

 

Sledenje na delovnem mestu na Švedskem

Aktivnosti sledenja na delovnem mestu v Vadsteni na Švedskem, sta pri organizaciji gostiteljici Centrum for Svensk Knyppling i Vadstena  (CSKV) izvedli Stana Frelih in Ines Čuk. CSKV je samostojno, neodvisno, neprofitno združenje. Združenje sestavljajo institucije, organizacije in posamezniki, ki so bili sprejeti v združenje kot člani. Ustanovljeno je bilo leta 2020, s ciljem ohranjanja klekljarske tradicije in znanja po celotni Švedski.

 

Učni rezultati mobilnosti so obogatili njune strokovne kompetence o klekljanju. Udeleženki sta izboljšali poznavanje zgodovine klekljanja na Švedskem in za Švedsko značilne tehnike klekljanja. Klasična čipka v Vadsteni je sklekljana iz lana, včasih uporabljajo tudi svilo, bombaž ali volno. Za klekljanje uporabljajo drugačno blazino (roller pillow), vzorec pa je predhodno preboden, narisan na trši papir/karton – pricking, ki ga klekljarice lahko uporabijo večkrat. Seznanili sta se z delovanjem stroja za risanje in prebadanje vzorcev (pricking). Za klekljanje uporabljajo manjše klekeljne, ki jih med klekljanjem ne držijo v roki, ampak jih »prestavljajo«. Med klekljanjem ne uporabljajo barvnih načrtov, ampak imajo narisan potek niti. Njihove čipke so pretežno metrske, za razliko od naših, ki so pretežno zaključene celote. Tudi sami sta se preizkusili v načinu klekljanja, ki je značilen za Vadsteno, z njihovimi tradicionalnimi klekljarskimi pripomočki in materiali. Samostojno sta Izdelali košček tradicionalne vadstenske čipke, nato pa še modernejšo zaključeno vsebino.

 

Klekljanje čipk se je v Vadsteni izvajalo že v 17. stoletju, v samih besedilih pa je klekljanje omenjeno približno 100 let kasneje. Do 20. stoletja je bila prodaja čipk po vsej državi velik posel in pomemben vir dohodka za prebivalce Vadstene. Pogosto so bili v ta posel vključeni vsi člani družine – tako ženske, kot moški in otroci.  Pozimi so klekljali, poleti pa kmetovali. Število ljudi, ki so se poklicno ukvarjali s čipko, pa se je postopoma zmanjšalo. Danes skoraj ni več ljudi, ki bi se ukvarjali s čipko, razen ljubiteljsko.

 

Vodeno sta si ogledali muzej čipke v Vadsteni (Spetmuseum), ki ima stalno razstavo čipk, poleti pa organizira vrtno razstavo. Vsako poletje imajo nove razstave, tako tradicionalne kot inovativne. Letošnja zunanja razstava je bila na temo V gozdu, natečaj pa je zahteval, da so čipke prilagojene razstavi na prostem in prenesejo različne vremenske pogoje. Začasna razstava v muzeju pa je bila namenjena moškim. Predstavili so štiri moške klekljarje, ki se vsak na svoj način intenzivno ukvarja z čipkarstvom. Namen muzeja je sicer zbiranje in dokumentiranje klekljanja v Vadsteni in poseduje precej zgodovinskega gradiva, predstavljenega v originalnem okolju tradicionalne švedske hiše z notranjim dvoriščem.

Vodeno sta si ogledali  tudi razstavo v cerkvi ter knjižnici. Udeležili sta se predavanja o klekljani čipki v Vadsteni, ki je sicer potekalo v švedščini, a sta iz fotografij in po pogovoru z mentorico v organizaciji gostiteljici, Kajso, razbrali ključne poudarke.

 

Občina Vadstena ohranja kulturno dediščino na način, da v kulturni šoli poleg prostočasnih dejavnosti plesa, slik in inštrumentov ponuja tudi dejavnost klekljanja. Te dejavnosti so namenjene otrokom in mladim, ki živijo in so vpisani v občini Vadstena. K omenjenim prostočasnim dejavnostim se lahko vpišejo otroci in mladi, ki so včlanjeni v vrtec in do konca obiskovanja srednje šole.  Že sprehod po centru kraja Vadsdena pokaže, da gre za tradicionalno klekljarsko središče. V mestnem parku je kamnita skulptura tradicionalne »vadstenske« blazine z prepoznavnim motivom vadstenske rožice na čipki. Skulptura je izdelana iz lokalnega kamna, ki ga pridobivajo v bližnjem kamnolomu. Motiv rožice se ponovi tudi drugje po kraju, pokrov infrastrukture po glavni ulici, železne posode za rože …

V Vadsteni poteka tudi »Velik dan čipke«, in sicer vsako leto prvi petek po poletnem solsticiju. Na ta dan se po celotnem kraju vrstijo  demonstracije klekljanja na prostem in različne prireditve povezane s klekljanjem. Tako domačinom, kakor tudi turistom približujejo tradicijo klekljanja in izdelovanje čipk.

 

Udeleženki mobilnosti sta se seznanil z načini in pristopi dela, pridobili inovativne andragoške spretnosti ter spoznali nova okolja izobraževanja.

Organizacija gostiteljica se je povezala  z organizacijo Föreningen Svenska spetsar (FSS), pri kateri sta imeli možnost spoznavanja izobraževalnih vsebin. FSS je nacionalna organizacija za čipke na Švedskem. Imajo približno 700 članov. Štirikrat letno izdajajo revijo Spetsen, organizirajo  poletne tečaje v Vadsdeni in letne tečaje po različnih regijah Švedske.  Izdajajo tudi vzorce (pricking) za klekljanje. FSS deluje pod okriljem Nacionalnega združenja švedskih obrtnih združenj (SHR), vendar jih ne podpirajo finančno, temveč jim nudijo samo pomoč pri organizaciji. Vsi člani delajo prostovoljno, edino učitelji, ki izvajajo tečaje, so za svoje delo plačani. V kraju Vadstena imajo svojo fizično trgovino z klekljarskimi pripomočki in čipkami, trgovina ima tudi spletno prodajo. Njihov je tudi računalniško voden stoj za izdelovanje papircev. Ta je tudi na evropskem nivoju precejšnja redkost. Prvi tak stoj so imeli že pred 40 leti, sedaj deluje že druga generacija, trenutno so pri nabavi stroja tretje generacije, ki pa bo laserski. Ta organizacija že od leta 1948 vsako leto organizira poletne tečaje. Udeleženki sta imeli možnost pogovora z učitelji, ki so z njima delili svoje izkušnje, učne načrte in načine dela. Pogovarjali sta se tudi z udeleženci, ki so prav tako delili z nama svoje želje, občutke in znanje, ki ga pridobivajo tekom izobraževanja.

Vsi tečaji so bili zelo strokovno zastavljeni in izpeljani, število udeležencev variira glede na temo in zahtevnost. Udeleženci so programe pohvalili, nekateri se poletnih tečajev udeležujejo kar kontinuirano. Prihajajo iz celotne Švedske, pa tudi iz tujine, udeleženki sta se pogovarjali z udeleženkama iz Norveške in Japonske. Na koncu tečaja udeleženci oddajo svoje izdelke, strokovna žirija, ki jo sestavljajo učitelji in organizatorji, dela oceni in ugotovi, če so tečaj uspešno opravili. V primeru pozitivne ocene dobijo potrdilo. Imajo tudi simpatično oznako, za udeležence, ki so dosegli določen nivo znanja, v obliki broške z različnim številom klekeljnov.

 

Tekom mobilnosti sta pri organizaciji gostiteljici izvedli predstavitev Čipkarske šole Idrija. Predstavljene PPT-predstavitve z veliko zanimivimi fotografijami ter informacijami  se je udeležilo veliko število odraslih klekljaric, ki obiskujejo poletne tečaje v Vadsteni. Prisotni so z zanimanjem poslušali predstavitev, postavljali vprašanja in izmenjevali izkušnje. Po predstavitvi sta izvedli prikaz klekljanja, ki je je bil tudi poslušalcem dragocena izkušnja. Osredotočili so se na njuno hitrost klekljanja, drugačne pripomočke (blazina in košara), izkušenost, uporabo kvačke … Nekateri izmed njih so že bili v Sloveniji oz. v Ljubljani ali Novi Gorici, ko je potekal Oidfa kongres. Večina izmed njih Čipkarske šole Idrija ni poznala, zato so jim bile informacije tekom predstavitve nove, dragocene in zanimive. Med samo predstavitvijo sta udeleženki ugotovili, da se v Vadsteni otroci v predšolskem obdobju (6-letniki) učijo klekljati. V kolikor jim je klekljanje všeč, lahko izberejo predmet klekljanja še naslednja leta in se tako izobražujejo – to je del programa šole.

 

V organizaciji gostiteljici so izrazili  željo po sodelovanju tudi v prihodnje – radi bi, da bi jih učiteljice iz Čipkarske šole Idrija prišle v Vadsteno učit klekljat idrijsko čipko – hkrati pa si želijo obiskali Festival idrijske čipke.

 

Udeleženki sta izboljšali digitalne kompetence, dvignili raven konstruktivnega sodelovanja, razvijali kulturno zavest, izražanje ter samoiniciativnost že med samimi pripravami, na poti ter med izvedbo sledenja na delovnem mestu. Del mobilnosti je bil izveden kombinirano, kar pomeni, da so se predstavnice organizacije pošiljateljice in organizacije gostiteljice pred samim odhodom na Švedsko srečale na daljavo, preko spletne aplikacije Zoom, kjer so dorekle cilje, pričakovanja ter ostale zadeve, povezane s samo mobilnostjo. Pri pripravi na mobilnost in  med mobilnostjo sta udeleženki uporabljali digitalne pripomočke za sodelovanje v spletnih okoljih, iskanje informacij, komuniciranje v tujem jeziku ter za učinkovito upravljanje z digitalnimi orodji, ki so podpirala njuno učno in strokovno delo.

 

Udeleženki sta poglabljali spretnost uporabe tujega jezika (angleščina), s čimer sta širili možnosti podajanja znanja klekljanja idrijske čipke, kar je pomembno za Čipkarsko šolo Idrija.

Med mobilnostjo sta bili ves čas v stiku z gostitelji, tako pri strokovnem delu kot tudi v okviru družabnih aktivnosti, kot so skupne kave, kosila, večerje in sprehodi. V sproščenem, a hkrati informativnem okolju sta pridobivali tako strokovne informacije kot tudi vpogled v način življenja in delovanja skupnosti na Švedskem. Vsa komunikacija je potekala v angleščini, kar je pomembno prispevalo h krepitvi jezikovnih kompetenc. Počutili sta se izredno dobro sprejeti, vsi so radi pristopili in poklepetali z njima. Še posebej pa se jima je posvetila mentorica učne mobilnosti, gospa Kajsa, ki se jima je posvetila celoten čas trajanja mobilnostjo posvetila in nudila izredno podporo.

 

Udeleženki mobilnost ocenjujeta kot izjemno dragoceno izkušnjo, saj sta pridobili nova strokovna znanja, poglobili razumevanje tujega okolja ter okrepili jezikovne in medkulturne kompetence, ki bodo pomembno prispevale k njunemu nadaljnjemu strokovnemu razvoju in obogatile učne procese izobraževanja odraslih v Čipkarski šoli Idrija z neposrednimi izkušnjami o klekljanju v Vadsteni na Švedskem.

Izboljšali sta raven medsebojnega komuniciranja in sodelovanja, okrepili sodelovanje med različnimi institucijami z namenom mreženja in pridobivanja znanja strokovnjakov s širšega evropskega klekljarskega področja.

 

Sledenje na delovnem mestu na Finskem

Udeleženki mobilnosti, Mateja Mlinar in Maja Svetlik sta v marcu 2026 izvedli učno mobilnost sledenja na delovnem mest na Finskem, v mesto Rauma, pri organizaciji gostiteljici Rauma City. Lokacija je bila izbrana premišljeno, saj sta udeleženki prepoznali kar nekaj zgodovinskih podobnosti izdelovanja čipk v Idriji z izdelovanjem čipk v Raumi.

 

Čipka se v Raumi izdeluje že stoletja. V začetku 19. stoletja je bilo klekljanje čipk ena redkih priložnosti za ženske, da si zaslužijo za preživetje. Med letoma 1750 in 1850 je bilo klekljanje najpomembnejša veja domače obrti v Raumi in v tem obdobju je v mestu delovalo med 300 in 400 izkušenih klekljaric.

Tudi moški so nekoč izdelovali čipke za denar, če niso imeli drugih sredstev za dohodek. Ustanovili so čipkarsko šolo, ki pa je delovala le med letoma 1844 in 1846. Od leta 1947 Center za izobraževanje odraslih Rauma redno izvaja tečaje klekjanja.

 

Mesto Rauma je bilo ustanovljeno leta 1442 in je tretje najstarejše mesto na Finskem. Mestna občina Rauma (City of Rauma = organizacija gostiteljica) deluje kot krovna javna organizacija, ki upravlja vse vidike življenja v mestu. Njen glavni cilj je zagotavljanje kakovostnih storitev za prebivalce (teh je približno 39.000) in vzdrževanje statusa Raume kot pomembnega industrijskega ter kulturnega središča (upravljajo muzeje, tudi muzej Marela). Glavna naloga muzejev v Raumi je ohranjanje in predstavljanje zgodovine mesta ter njegovih prebivalcev. Muzejska organizacija upravlja tri muzeje znotraj območja svetovne dediščine Stare Raume ter enega zunaj mestnega središča. Njihove zbirke so obsežne in vključujejo predmete, fotografije, arhivsko gradivo ter elemente nesnovne kulturne dediščine.

 

Muzej Marela in čipkarska dediščina

Muzej Marela deluje kot javna institucija v okviru mesta Rauma in je financiran s strani mesta ter države.

Glavna kustosinja Hanna Leena Salminen, mentorica mobilnosti pri organizaciji gostiteljici, je udeleženkama mobilnosti predstavila vsebine na razstavi čipk.

Stalna razstava prikazuje različne vrste čipk, izdelanih v različnih zgodovinskih obdobjih, ter predstavlja klekljarice in pomen klekljanja čipk kot načina preživljanja.

Na razstavi so predstavljeni:

• vzorčne knjige, ki so jih uporabljale klekljarice,
• izbor čipk iz obsežne muzejske zbirke,
• fotografije in zgodbe mojstric klekljanja,
• pripomočki za izdelavo čipk ter njihovi lokalni proizvajalci.

Leta 2023 je bila tradicija izdelave čipk v Raumi vključena v finski Nacionalni register žive dediščine, kar potrjuje njen pomen kot kulturne prakse, ki se prenaša iz generacije v generacijo. Klekljarstvo v Raumi je del širšega globalnega fenomena, ki povezuje obrtnike po vsem svetu.

Izobraževanje iz klekljanja poteka na več ravneh:

• Izobraževanje odraslih: Rauma Adult Education Centre (Rauman kansalaisopisto) organizira redne tečaje klekljanja za vse stopnje – od popolnih začetnikov do mojstrov. Učijo specifične tehnike “Rauma Lace” (v finščini Rauman pitsi), ki so znane po svoji kompleksnosti in finosti. Tečaji so odprti za vse prebivalce in so del mestne strategije za ohranjanje kulturne dediščine.
• Poučevanje klekljanja v osnovnih šolah: Mesto Rauma je v svoj lokalni učni načrt (v okviru predmeta gospodinjstvo ali ročna dela) vključilo osnove klekljanja.
• Društvi klekljaric Rauma: Nyplääjät ry (približno 200 članov), Pitsikeskus Emelia ry (približno 70 članov). Članstvo se delno prekriva, vključuje pa tudi klekljarice izven Raume. Po oceni kustosinje je v mestu približno 500 klekljaric. Aktivno jih na tečajih sodeluje okoli 120, ostale ustvarjajo doma.

Na nacionalni ravni združenje Suomen Nyplääjät ry združuje približno 500 članov. Tečaji klekljanja potekajo po vsej Finski, predvsem v centrih za izobraževanje odraslih. Udeleženci pogosto več let obiskujejo istega mentorja, kar prispeva tudi k socialni povezanosti.

Gre za nevladni organizaciji, ki tesno sodelujeta z mestom in muzeji. Izkušene klekljarice prenašajo znanje na mlajše preko delavnic. Obiskovalcem nudijo opazovanje klekljaric pri delu.

• Muzeji: razstave čipk v zgodovinskem kontekstu s pomembnimi osebnostmi, služijo kot izobraževalna prizorišča. Med turistično sezono in posebnimi dogodki (kot je Pitsiviikko ali Teden čipke) v muzejih potekajo prikazi v živo. Obiskovalci lahko vidijo postopek izdelave in dobijo informacije o tehnikah.

 

V okviru sledenja na delovnem mestu sta si udeleženki ogledali:

Rauman Museum Marela – voden ogled razstave Zgodba o raumski čipki in pogovor o gradnji razstave in tradiciji čipkarstva v Raumi v zgodovinskem kontekstu. Ogledali sta si restavratorsko delavnico muzeja ter arhivske prostore, kjer sta se seznanili z načini hranjenja čipk in drugih predmetov.

Mesto ponuja tudi sodobne interpretacije čipke, predvsem v starem mestnem predelu. Pomemben ustvarjalec na tem področju na Finskem je Tarmo Thorström, ki se poslužuje različnih povečav čipk in njenih interpretacij z izdelavo iz vrvi ali potiski na zunanjih površinah. Posebno pozornost vzbuja projekcija čipke na mestni hiši v temnem delu dneva.

Rauma Adult Education Centre (Rauman kansalaisopisto), kjer sta spoznali učiteljico in udeleženke tečaja, način izdelave čipke, material in opremo, ki se uporablja, kulturni vidik, prenos znanja, ipd.

Trgovina in srečanje s člani klekljarskega društva Nyplääjät ry. Ogled in delovanje trgovine, prodajni asortima, cene prodajnih artiklov, način pridobivanje čipk in prodaje, embalaža in pošiljanje.

Zlatarna Laiho – izdelovalci unikatnega nakita iz zlata in srebra z odtisi Raumske čipke: ogled nakita in diskusija o razvoju ideje, procesu izdelave, prodaje, kupcih.

Umetniška dela čipkarja Tarma Thorströma. Žal se z ustvarjalcem osebno niso uspeli srečati, sta pa udeleženki poiskali več njegovih umetniških del, ki so razstavljene v starem delu mesta Rauma. Večinoma gre za motiv čipke uporabljen na različne načine – kot mestno igralo, zavesa v restavraciji, osvetlitev mestne hiše, naslikan vzorec na smetnjakih, klopeh, tleh ipd.

Mentorica v ustanovi gostiteljici je bila kustosinja Hanna Leena Salminen, ki je na sedanjem delovnem mestu zaposlena že vrsto let in dobro pozna finančno in organizacijsko shemo muzejev v Raumi ter klekljanje raumske čipke. Preko diskusije so identificirali razlike med klekljanjem raumske in idrijske čipke:

1. Oprema: v Raumi uporabljajo manjše klekeljne, ki so na dnu kroglični, blazine so večje – polkrožne ali okrogle in vse ploščate. Na sredini je valj, na katerem je pritrjen vzorec in se po potrebi vrti.  Uporablja se lanen sukanec.
2. Način dela: klekeljni počivajo na blazini in se jih prestavlja. Zategovanje niti sledi šele po postavitvi bucike. Vzorci so pogosto le prepikani in ne narisani. Izdeluje se stavljena čipka – na enkrat celotna širina čipke, pri čemer se vzporedno kleklja več tehnik.
3. Način poučevanja: zelo malo strukture. Starejše klekljarice preko ustnega izročila poučujejo interesente. Nimajo učnih gradiv (priročniki, narisan vzorec, MBS, ipd) in postopnega učenja od manj zahtevnih do zelo zahtevnih tehnik.
4. Kultura: ceni se vsak posameznik, ki kleklja, ne glede na stopnjo znanja in kakovost izdelane čipke. Druženje je enako pomembno kot klekljanje in izobraževanje. Nobeno srečanje ne mine brez časa namenjenega pogovoru, pitju kave in posladku.
5. Tržna dejavnost: slabo razvita in temelji na prostovoljstvu. Zaslužek od čipk gre za delno kritje stroškov, ki jih ima klekljarica pri izdelavi čipke, ne njeno delo. Prodajni asortima je ozek in enoličen ter tradicionalen.

Prav zaradi identificiranih razlik je mentorica Hanna-Lenna izrazila interes za sodelovanje v projektu Erasmus+, da bi izvedla aktivnost sledenja na delovnem mestu v Čipkarski šoli Idrija z namenom poiskati način, kako izobraževanje novih klekljaric v Raumi prilagoditi trenutnim potrebam in situaciji. Med predlogi za sodelovanje izpostavlja:

• razvoj izobraževalnih programov za osebe z manj priložnostmi in priseljence,
• spodbujanje vključevanja mladih v čipkarstvo,
• prilagajanje učnih metod zaradi kompleksnosti tehnike.

 

Tekom mobilnosti pridobljene kompetence oz. krepitev veščin udeleženk mobilnosti:

• razvoj medkulturnih kompetenc,
• izboljšanje strokovne angleščine,
• sposobnost hitrega vključevanja v neznano delovno okolje,
• sprejemanje novih načinov razmišljanja,
• pomen finske delovne etike, ki temelji na visokem stopnji zaupanja, avtonomiji posameznika in nenehnem strokovnem izpopolnjevanju,
• sposobnost primerjave domačega in tujega sistema ter prepoznavanje prednosti in slabosti obeh,
• sposobnost opazovanja in poslušanja – zbiranja novih informacij,
• razumevanje, kako različni deli javnega sektorja na Finskem sodelujejo med seboj.

Izvedena učna mobilnost sledenja na delovnem mestu je odprla nove možnosti za nadaljnje sodelovanje Čipkarske šole Idrija  z institucijami v Raumi. Pridobljene izkušnje in kontakti predstavljajo dobro osnovo za razvoj skupnih projektov in izmenjavo dobrih praks na področju ohranjanja in razvoja čipkarske dediščine.

 

Udeležba na strukturiranem tečaju na Portugalskem

Številni izzivi vodenja izobraževalnih ustanov spodbujajo potrebo po konstantnem strokovnem izobraževanju na tem področju. Udeleženka mobilnosti Metka Fortuna se je marca 2026, v Lizboni, udeležila strukturiranega tečaja z vsebinami vodenja in reševanja izzivom med odnosi.

Tečaj je izvedla organizacija SINERCONSULT.

 

Vsebina tečaja je bila namenjena razvijanju vodstvene kompetence na področju izobraževanja. Krepitvi razumevanja ključne vloge kakovostnega vodenja v šolah ter pridobivanju učinkovitih veščine obvladovanja nesoglasij in zahtevnih situacij.

Ker je dobro vodenje eden izmed pomembnih dejavnikov za uspešnost zaposlenih in učečih se, je bil poudarek programa na sodelovanja med vodstvom in zaposlenimi pri ustvarjanju šolskega okolja, ki spodbuja opolnomočenje, samostojno učenje in prevzemanje odgovornosti.

Vsebine programa so izhajale iz dejstva, da so nesoglasja in različni pogledi neizogiben del vsakega šolskega okolja zaradi dinamične narave medosebnih odnosov. Obravnava šolo kot skupnost, v kateri se srečujejo različne vloge, odgovornosti in pričakovanja, zato lahko prihaja do napetosti in neskladij.

 

Učni rezultati izvedene mobilnosti:

Razumevanje načela kakovostnega vodenja v šolah ter izmenjava izkušenj z udeleženci iz drugih kulturnih območij, kako učinkovito vodenje krepi strokovnost poučevanja in prispeva k napredku vseh udeležencev vzgojno-izobraževalnega procesa.

Krepitev spodbujanja kulturo opolnomočenja, samostojnega učenja in odgovornosti znotraj šolske skupnosti ter krepiti sodelovalni pristop k vodenju.

Prepoznavanje in razumevanje nesoglasij: Prepoznati neizogibnost nesoglasij v šolskem okolju ter pridobiti poglobljeno razumevanje dejavnikov in odnosov, ki vplivajo na njihov nastanek v šolski skupnosti.

 

Strategije za obvladovanje nesoglasij: Pridobiti veščine za konstruktivno obvladovanje nesoglasij, vzpostavljanje sodelovalnih odnosov ter razvijanje povezovalnih rešitev, ki prispevajo k pozitivnemu vzdušju v šoli.

Vloga učitelja pri reševanju nesoglasij: Prepoznati osrednjo vlogo učiteljev pri obravnavi nesoglasij v šolskem okolju ter razviti sposobnost uporabe različnih pristopov in modelov njihovega obvladovanja v različnih situacijah.

Uporaba v učnem okolju: Razumeti pomen veščin obvladovanja nesoglasij v šolskem prostoru in učilnici ter njihov vpliv na kakovost poučevanja in učenja.

Razvoj komunikacijskih in socialnih veščin v angleškem jeziku.

Izmenjava dobrih praks z učitelji iz različnih držav, kultur in okolij ter krepitev mednarodnega strokovnega sodelovanja.

V prostem času je udeleženka mobilnosti med ogledom kulturnih znamenitosti pozornost namenjala predvsem rokodelskim vsebinam in v eni izmed cerkev v Lizboni našla tudi klekljano čipko.